Skip to main content

Projekt brezplačne učne pomoči

Prevzemanje odgovornosti do šolskega dela in dejanj je pri šoloobveznih otrocih vedno izziv, prav tako pri mladostnikih. Za delo s šoloobveznimi otroki in mladostniki je poleg strokovne, pomembna tudi osebna integriteta – knjiž. popolnost, skladnost: človekova notranja integriteta; integriteta osebnosti (SSKJ, 2019). Kot učitelji moramo biti skladni sami s sabo, saj preko pedagoškega procesa predstavljamo tisto, kar učimo. Tudi Gogala poudarja, da imajo učiteljeve osebnostne lastnosti velik pomen pri pedagoškem delu. Večjo pomembnost pripisuje notranji kot pa zunanji osebnosti (Gogala, 2005). V kolikor je učitelj skladen sam s seboj lahko vzpostavi transferni odnos z učencem. Pri delu z ljudmi moramo biti strokovni, nikakor pa ne neosebni. V izobraževalnem procesu se hkrati odvija tudi  proces vzgajanja. Avtoriteta in osebna odgovornost sta po mojem mnenju ključ do vzpostavitve dobrega odnosa z učenci. Na primer, ne moremo pričakovati, da bodo učenci pošteni, če sami nismo. Z vzpostavitvijo transfernega odnosa je moč skrbeti za celostni razvoj otroka. K temu nas delavce na področju vzgoje in izobraževanja poleg naše strokovne usposobljenosti in osebne integritete veže tudi zakonodaja, pravilniki ipd. V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju lahko preberemo, da javne šole, pa tudi šole posebne pedagogike (npr. Montessori pedagogika) dajejo velik pomen celostnemu razvoju otroka (Bela knjiga, 2011). Starši in pedagogi naj bi stremeli k temu, da otroke razvijamo v odgovorne osebe, ki bodo samostojno živele in ustvarjale odgovorno družbo (Pirc, 2014).

Zdi pa se, da v šolskem sistemu v zadnjih letih bolj štejejo učni dosežki, kot pa razvijanje odgovornosti do svojih dejanj in do skupnosti okoli nas. V večgeneracijskem centru Skupna točka se trudimo, da naše šoloobvezne otroke in mladostnike učimo razvijanja odgovornosti do šolskega dela, do svojih dejanj in do okolice
Organiziramo delavnice za ločevanje odpadkov, reševanje konfliktov, sprejemanje odgovornosti do svojih dejanj, učno pomoč ipd. V treh šolskih letih je učno pomoč v okviru projekta Večgeneracijski center Skupna točka obiskalo okoli 100 otrok, skupaj z ostalimi delavnicami pa okoli 200 otrok in mladostnikov. Najbolj odmevna in obiskana dejavnost je bila prav učna pomoč. Otrokom so pomagali prostovoljci; študentje različnih študijskih smeri (tudi v okviru študijske prakse), srednješolci in zaposleni. Učenci so največ pomoči potrebovali pri razvijanju samostojnega učenja in dela. Po treh letih dela z učenci, lahko ocenim, da so napredovali pri samostojnem opravljanju šolskega dela in reševanju dodatnih domačih nalog. Nekateri so si s pomočjo prostovoljca pripravili osebni učni načrt, ter pričeli uporabljati nove metode za boljše in lažje učenje. Šoloobvezni otroci in mladostniki Skupno točko obiskujejo prostovoljno. Tudi sodelovanje pri učnih urah, dodatnih nalogah za utrjevanje učne snovi ipd. je prostovoljno. V kolikor je bilo potrebno, smo organizirali skupinske sestanke (šoloobvezen otrok ali mladostnik, starši, šola, okoliška društva). Na ta način je bil otrok vedno vključen v dogajanje in reševanje šolskih problemov. Ugotovila sem, da je bila vpetost šoloobveznega otroka ali mladostnika smiselna in uspešna, zato menim, da je pri spodbujanju razvoja odgovornosti pri šoloobveznih otrocih in mladostnikih še veliko prostora. To bi moralo biti vodilo tudi v prihodnosti. Deloma bi lahko razvoj v to smer vplival tudi na boljše odnose »starši – učenec – šola«, hkrati pa bi učence spodbujali h kritičnemu mišljenju in prevzemanju odgovornosti za svoje znanje, morebiten napredek in ocene. V kolikor si bomo v prihodnosti želeli spremembe, bomo morali svoja razmišljanja in dobre ideje sčasoma tudi uresničiti. Dopustimo otrokom in mladim možnost, da se bodo razvijali v odgovorne osebe, ki bodo v prihodnosti ustvarjali odgovorno družbo.





Viri in literatura:

Comments

Popular posts from this blog

Vaje za krepitev miselne aktivnosti I. del

Krepitev možganske oz. miselne aktivnosti je ena najpomembnejših dejavnosti človeka. V tem času, ko smo veliko doma, ne smemo pozabiti tudi na krepitev le teh. Vaje za boljši spomin in koncentracijo je priporočljivo delati vsak dan vsaj 15 minut - delate jih lahko skupaj, z otroki ali posamično. Vaje so priporočljive za vse generacije. Že po enem tednu boste opazili napredek pri zbranosti in boljši koncentraciji. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na zdravje naših možganov so: 1. Kisik (ki ga dobimo z dovolj rekreacije v naravi) 2. Voda (skrbi za boljši pretok kisika po telesu, odplavlja strupe) 3. Počitek in spanje (obnovitev možganskih celic) 4. Zdrava prehrana (čim več sveže zelenjave in sadja) 5. Socialna interakcija in smeh (saj sprošča hormon sreče (serotonin), ki deluje antidepresivno) - v kolikor ste sami, pokličite nekoga! Spodaj je nekaj primerov vaj za boljši spomin in koncentracijo, ki jih lahko izvajate kar sami doma in na ta način krepite možga

Vaje za krepitev miselne aktivnosti VI. del

Kljub temu, da se počasi vračamo v običajne tirnice, nismo pozabili na pomembnost urjenja vaših (in naših) možgančkov. Prav zato smo tudi ta teden za vas pripravili nov sklop vaj. Veliko zabave pri reševanju! »Trud je poplačan, le če človek ne odneha.« (Napoleon Hill)   1.VAJA: Črkarija Za vsako črko posebej, poiščite ime, državo, mesto, rastlino, žival in predmet, ki se pričnejo na določeno črko. Za malo večji izziv, se lahko pri posamezni črki omejite na 1 minuto. Poskušajte biti čimbolj izvirni.   ČRKA IME DRŽAVA MESTO RASTLINA ŽIVAL PREDMET H             A             M             R               2. VAJA: Računanje Poskušajte izračun

Tradicionalne šege in navade za Veliko noč v Sloveniji

"Ni važno ali ste sami ali v skupini, imate manj ali več jedi in velikonočnih dobrot in ste v karanteni... Kdo pravi, da si ne bi polepšali mize in dneva? Ni potrebno veliko, saj bo že vejica zelenja ali regratov cvet popestril vaš dom.", je povedala naša Taja T. Berk iz Grosupljega . VIR: http://www.toptenz.net/wp-content/uploads/2015/03/easter1.jpg ❓ ALI STE VEDELI >> Že prejšnjo, pravimo cvetno nedeljo, je verjetno marsikdo okrasil svoj dom z zelenjem, oljčnimi vejicami ali butaricami. Ta običaj izvira že iz časa pred krščanstvom - na tak način so ljudje nekoč namreč počastili prihod boginje pomladi in plodnosti, Vesne .  V Sloveniji je cvetna nedelja v resnici zelo stara šega - ljudje so rastlinje blagoslovili, poleg tega, da je to krasilo njihov dom, in počastilo prihod božjega sina, naj bi jih velikonočno rastlinje tudi varovalo pred strelo in drugimi naravnimi nesrečami. >> Praznik Velike noči lahko praznujemo od 22. marca do 25. aprila, k