Skip to main content

Uf, spet ta šola!

Mesec oktober je že skoraj za nami. Šolske dejavnosti in obveznosti so v polnem teku - tako za osnovnošolce kot srednješolce. Testi, spraševanja, nova šolska snov, obnovitev že usvojenega znanja... Procesi učenja in usvajanje znanja so med šolskim letom kompleksni. Zdi pa se, da ves čas primanjkuje časa, s tem pa motivacije za učenje, kar pripelje do "instant učenja" oz. učenja na pamet. To vrsto učenja poznamo vsi, večkrat se jo poslužujemo tudi sami. Na dolgi rok tako večino stvari žal pozabimo.

V Skupni točki se vsakodnevno soočamo s sodobnimi izzivi, ki jih prinaša trenutni čas. Preko učne pomoči, ki pri nas poteka brezplačno, se trudimo otroke navajati na samostojno učenje z razumevanjem:
- učenje z izkušnjo (s primeri, v naravi, eksperimenti ...),
- učenje z risanjem (pri naravoslovnih predmetih - fizika, kemija, geografija ...),
- priprava miselnih vzorcev (smiselna priprava povzetka),
- samostojno učenje s primernimi didaktičnimi pripomočki (učenje z iskanjem informacij preko spleta, knjig, zemljevidov, učbenikov ...),
- sodelovalno učenje (učenje po skupinah),
- priprava osebnega učnega načrta (sledenje šolskim obveznostim),
- in drugo.



Opažamo, da bolj kot so otroci samostojni, raje se učijo. Občutek, da nekaj zmorejo sami, pozitivno vpliva na njihovo samopodobo, s tem pa so učenci tudi bolj motivirani za nadaljnje učenje in s tem višje učne dosežke. Opažamo tudi, da si otroci med seboj radi pomagajo in delijo znanje, se učijo v skupini. Z rahlo spodbudo prostovoljcev in mentorjev so si pričeli pomagati na medgeneracijski ravni, se med sabo spodbujati in spraševati.

Verjamemo, da se podobne zgodbe lahko dogajajo na več mestih - doma, drugod po organizacijah, šolah -  zato našo zgodbo širimo naprej tudi med vas, hkrati pa vabimo v naše vrste tudi nove prostovoljce.

Želimo vam uspešno šolsko leto! ;)



Comments

Popular posts from this blog

Vaje za krepitev miselne aktivnosti I. del

Krepitev možganske oz. miselne aktivnosti je ena najpomembnejših dejavnosti človeka. V tem času, ko smo veliko doma, ne smemo pozabiti tudi na krepitev le teh. Vaje za boljši spomin in koncentracijo je priporočljivo delati vsak dan vsaj 15 minut - delate jih lahko skupaj, z otroki ali posamično. Vaje so priporočljive za vse generacije. Že po enem tednu boste opazili napredek pri zbranosti in boljši koncentraciji. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na zdravje naših možganov so: 1. Kisik (ki ga dobimo z dovolj rekreacije v naravi) 2. Voda (skrbi za boljši pretok kisika po telesu, odplavlja strupe) 3. Počitek in spanje (obnovitev možganskih celic) 4. Zdrava prehrana (čim več sveže zelenjave in sadja) 5. Socialna interakcija in smeh (saj sprošča hormon sreče (serotonin), ki deluje antidepresivno) - v kolikor ste sami, pokličite nekoga! Spodaj je nekaj primerov vaj za boljši spomin in koncentracijo, ki jih lahko izvajate kar sami doma in na ta način krepite možga

Vaje za krepitev miselne aktivnosti VI. del

Kljub temu, da se počasi vračamo v običajne tirnice, nismo pozabili na pomembnost urjenja vaših (in naših) možgančkov. Prav zato smo tudi ta teden za vas pripravili nov sklop vaj. Veliko zabave pri reševanju! »Trud je poplačan, le če človek ne odneha.« (Napoleon Hill)   1.VAJA: Črkarija Za vsako črko posebej, poiščite ime, državo, mesto, rastlino, žival in predmet, ki se pričnejo na določeno črko. Za malo večji izziv, se lahko pri posamezni črki omejite na 1 minuto. Poskušajte biti čimbolj izvirni.   ČRKA IME DRŽAVA MESTO RASTLINA ŽIVAL PREDMET H             A             M             R               2. VAJA: Računanje Poskušajte izračun

Tradicionalne šege in navade za Veliko noč v Sloveniji

"Ni važno ali ste sami ali v skupini, imate manj ali več jedi in velikonočnih dobrot in ste v karanteni... Kdo pravi, da si ne bi polepšali mize in dneva? Ni potrebno veliko, saj bo že vejica zelenja ali regratov cvet popestril vaš dom.", je povedala naša Taja T. Berk iz Grosupljega . VIR: http://www.toptenz.net/wp-content/uploads/2015/03/easter1.jpg ❓ ALI STE VEDELI >> Že prejšnjo, pravimo cvetno nedeljo, je verjetno marsikdo okrasil svoj dom z zelenjem, oljčnimi vejicami ali butaricami. Ta običaj izvira že iz časa pred krščanstvom - na tak način so ljudje nekoč namreč počastili prihod boginje pomladi in plodnosti, Vesne .  V Sloveniji je cvetna nedelja v resnici zelo stara šega - ljudje so rastlinje blagoslovili, poleg tega, da je to krasilo njihov dom, in počastilo prihod božjega sina, naj bi jih velikonočno rastlinje tudi varovalo pred strelo in drugimi naravnimi nesrečami. >> Praznik Velike noči lahko praznujemo od 22. marca do 25. aprila, k