Skip to main content

Narava v času pandemije in navade, ki jih bo vredno obdržati tudi po koncu karantene

V času razsajanja nevidne bolezni se zdi, kot da bi se čas ustavil. Vse to vpliva na našo dnevno rutino in dosedanji ritem življenja.

Koronavirus nas je upočasnil in če kdaj, si lahko v tem času vzamete nekaj časa zase in razmislite: "Kaj je tisto, kar res potrebujemo, da bi bili zadovoljni?" Kar naenkrat si lahko čas do določene mere razporedimo sami. Več časa si lahko vzamemo za sprehode, za pogovore, opazovanje – vse tisto, kar pač radi počnemo v prostem času. Lahko ali pa se celo moramo tudi soočati s problemi, ki smo jih pometli pod preprogo - na osebni, lokalni, morda celo na globalni ravni? Ena izmed posledic koronavirusa je prav gotovo počitek, ki smo ga dolžni planetu Zemlja - predvsem od njenega virusa, ki ga imenujemo človek.

Naš planet se namreč ni prenehal vrteti in prav tako ne problemi, ki se vrstijo že vrsto let (podnebne spremembe, socialna neenakost...). Kar naenkrat je manj hrupnega onesnaženja prometa, nakupovalnih mrzlic, nepotrebnih potovanj... Ali ste vedeli, da povprečen Američan porabi kar 5 planetov Zemlja za svoj način življenja, Evropejec 3, imamo pa samo enega? V tem času si bo narava od človeka prav gotovo odpočila. V več območjih po svetu je trenutno manj prometnih emisij, manj odpadkov, manj nepotrebnega zapravljanja, manj množičnega pritiska na bližnje hribe in gore ter druga naravna okolja. Že nekaj časa nas mediji in okoljevarstveniki opozarjajo na potraten način življenja povprečnega prebivalca razvitih držav, za katerega plačujemo visok davek na račun okolja.



Torej, če lahko danes hodimo peš in se prilagajmo zadanim ukrepom vlade glede zajezitve COVID-19 koronavirusa, zakaj se torej ne moremo prilagajati mehkim ukrepom trajnostne mobilnosti? Če lahko v tem času opravimo manj nepotrebnih poti z avtomobilom in z drugimi netrajnostnimi oblikami prevozov (s čimer prihranimo več kot sicer), kupujemo več lokalno pridelanih izdelkov, zakaj ne bi morali tako poskusiti nadaljevati v prihodnje? Ne moremo vplivati na trenutno stanje, ne moremo spremeniti številk in ne moremo zavrteti časa nazaj. Kar pa lahko storimo je, da se poglobimo sami vase in razmislimo ali zares potrebujemo tako veliko kot prej, da lahko živimo preprosta človeška življenja? Številke okuženih s COVID-19 koronavirusom naraščajo – bojimo se za svoje najbližje, ostarele in ostale rizične skupine. Kaj pa ostali? Svetovni statistični podatki kažejo na to, da se niso prenehale večati niti številke podhranjenih ljudi po svetu in takih, ki nimajo ustreznega dostopa do pitne vode, CO2 emisije v ozračje se nadaljujejo (več info najdete tukaj). Po kočani pandemiji se bo zgodba človeštva nadaljevala, toda, v katero smer?

Zgodba koronavirusa, nas je prisilila, da smo na hitro prilagodili način življenja. Smo sposobni nekaj navad obdržati in se potruditi ohranjati naš planet? Mi verjamemo, da lahko! Zato vas vabimo, da primere dobrih praks in dobro misel podelite tudi z nami ;) 

Zagotovo lahko nekaj trenutnih navad nadaljujemo tudi v prihodnje:
g
ü Nakup sezonske hrane
ü Podpora lokalnemu turizmu – izleti po Sloveniji
ü Več druženja z domačimi, spodbujanje ustvarjalnosti (lahko nam je malo dolgčas!)
ü Nakup živil lokalnih proizvajalcev
ü Uporaba trajnostno mobilnih prevoznih sredstev (kolo, skiro, peš…)


Načini kako zmanjšati emisije CO2 v gospodinjstvu


PA ŠE NEKAJ UPORABNIH LINKOV:
2.   Okoljske risanke za otroke: Lepši svet
3.   Nasveti, kako varčevati z energijo

Comments

Popular posts from this blog

Vaje za krepitev miselne aktivnosti I. del

Krepitev možganske oz. miselne aktivnosti je ena najpomembnejših dejavnosti človeka. V tem času, ko smo veliko doma, ne smemo pozabiti tudi na krepitev le teh. Vaje za boljši spomin in koncentracijo je priporočljivo delati vsak dan vsaj 15 minut - delate jih lahko skupaj, z otroki ali posamično. Vaje so priporočljive za vse generacije. Že po enem tednu boste opazili napredek pri zbranosti in boljši koncentraciji. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na zdravje naših možganov so: 1. Kisik (ki ga dobimo z dovolj rekreacije v naravi) 2. Voda (skrbi za boljši pretok kisika po telesu, odplavlja strupe) 3. Počitek in spanje (obnovitev možganskih celic) 4. Zdrava prehrana (čim več sveže zelenjave in sadja) 5. Socialna interakcija in smeh (saj sprošča hormon sreče (serotonin), ki deluje antidepresivno) - v kolikor ste sami, pokličite nekoga! Spodaj je nekaj primerov vaj za boljši spomin in koncentracijo, ki jih lahko izvajate kar sami doma in na ta način krepite možga

Vaje za krepitev miselne aktivnosti VI. del

Kljub temu, da se počasi vračamo v običajne tirnice, nismo pozabili na pomembnost urjenja vaših (in naših) možgančkov. Prav zato smo tudi ta teden za vas pripravili nov sklop vaj. Veliko zabave pri reševanju! »Trud je poplačan, le če človek ne odneha.« (Napoleon Hill)   1.VAJA: Črkarija Za vsako črko posebej, poiščite ime, državo, mesto, rastlino, žival in predmet, ki se pričnejo na določeno črko. Za malo večji izziv, se lahko pri posamezni črki omejite na 1 minuto. Poskušajte biti čimbolj izvirni.   ČRKA IME DRŽAVA MESTO RASTLINA ŽIVAL PREDMET H             A             M             R               2. VAJA: Računanje Poskušajte izračun

Tradicionalne šege in navade za Veliko noč v Sloveniji

"Ni važno ali ste sami ali v skupini, imate manj ali več jedi in velikonočnih dobrot in ste v karanteni... Kdo pravi, da si ne bi polepšali mize in dneva? Ni potrebno veliko, saj bo že vejica zelenja ali regratov cvet popestril vaš dom.", je povedala naša Taja T. Berk iz Grosupljega . VIR: http://www.toptenz.net/wp-content/uploads/2015/03/easter1.jpg ❓ ALI STE VEDELI >> Že prejšnjo, pravimo cvetno nedeljo, je verjetno marsikdo okrasil svoj dom z zelenjem, oljčnimi vejicami ali butaricami. Ta običaj izvira že iz časa pred krščanstvom - na tak način so ljudje nekoč namreč počastili prihod boginje pomladi in plodnosti, Vesne .  V Sloveniji je cvetna nedelja v resnici zelo stara šega - ljudje so rastlinje blagoslovili, poleg tega, da je to krasilo njihov dom, in počastilo prihod božjega sina, naj bi jih velikonočno rastlinje tudi varovalo pred strelo in drugimi naravnimi nesrečami. >> Praznik Velike noči lahko praznujemo od 22. marca do 25. aprila, k